Novice iz sveta financ November
Nekateri že pripravljeni na morebitni zlom evra
Mednarodna podjetja naj bi pripravljala finančne načrte za najslabši scenarij ob morebitnem zlomu evra. Po njihovih napovedih bi se lahko močno podražili uvoženi proizvodi.
Po pisanju Financial Timesa se velika mednarodna podjetja že pripravljajo na morebiten padec evra. Direktorji in menedžerji naj bi namreč dvomili o uspehu evropskih voditeljev pri zajezitvi dolžniške krize in se čutijo dolžne zaščititi svoja podjetja pred propadom. Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy nista izključila možnosti odhoda Grčije iz evroobmočja, kar je prvič, da so evropski voditelji postavili pod vprašaj trajnost njihovega 13-letnega eksperimenta z monetarno unijo, spomnijo v časniku.
Ali je zlom evra realen scenarij? (Foto: Reuters)
"Začeli smo razmišljati, kako bi to izgledalo," je priznal direktor Diageo Europe Andrew Morgan in dodal, da se bodo ob morebitni veliki spremembi glede evra vsi znašli v popolnoma drugačni situaciji. "Če bodo države izstopale iz evroobmočja, bo sledila občutna devalvacija, zato se bodo močno podražili tuji uvoženi proizvodi," je napovedal. Strah je vse višji ob razmišljanju finančnih ministrov o še bolj radikalnih možnostih za boj proti dolžniški krizi.
Proizvajalci avtomobilov, energetska podjetja, proizvajalci proizvodov za široko potrošnjo in druga mednarodna podjetja poskušajo zmanjšati tveganje z nalaganjem denarja v varne naložbe in nadzorovati stroške. Financial Times poroča, da je Siemens celo ustanovil svojo banko, v katero nameravajo vložiti lastna sredstva. Podjetja naj bi angažirala pravnike za preučitev pravnih posledic morebitnega razkola evroobmočja, predvsem glede pogodb in posojil.
Po besedah direktorja Bruegla Jeana Pisani-Ferryja resnično vse bolj razmišljajo o scenariju konca evra. Finančni direktor Volkswagen Autoeuropa Jurgen Dieter Hoffman je povedal, da so že izdelali analizo, če bi evro prenehal biti portugalska valuta. Njegovo podjetje je portugalska podružnica nemškega proizvajalca avtomobilov. "Ugotovili smo, da posledice ne bi bile tako negativne, ker v glavnem izvažamo po celem svetu," je dodal.
Nekateri francoski, italijanski in španski menedžerji so za časnik dejali, da imajo načrte za različne finančne in ekonomske pretrese, ki pa ne vključujejo padca evra. Menijo, da bi bila resno ogrožena stabilnost celotne regije, če se izkaže, da podjetja resnično razmišljajo o najhujšem.
Zlom evra je pred vrati, pripravite se na najhujše'
Da je evropska kriza dosegla vrelišče, kažejo zadnje priprave britanskega zunanjega ministrstva, ki je svojim veleposlanikom poslalo diplomatsko noto, naj se začnejo pripravljati na popoln zlom evra, ki naj bi se zgodil v kratkem.
Ideja evra je podobna Titaniku: sprva domnevno nepotopljiva valuta je sedaj bližje pojmu popolnega zloma. (Foto: Reuters)
Kot poroča britanski časopis Daily Telegraph, je črni scenarij popoln zlom skupne evrske valute po zagotovilih neimenovanega vršilca poslov na zunanjem ministrstvu le še vprašanje časa. Če je bila še pred kratkim tovrstna ideja označena kot utopična in nemogoča, se sedaj stanje v velikih evropskih gospodarstvih postavlja na glavo in te bojazni ni mogoče enostavno odpisati. Britanska diplomacija si tako prizadeva za to, da bi se to zgodilo čim pozneje, svoje državljane v tujini pa so začeli obveščati, naj se pripravijo na najhujše.
Priprave na črni scenarij so že v polnem teku
Veleposlaništva in konzularna predstavništva so tako prejela sporočilo z napotki, naj se pripravijo na širok spekter verjetnih scenarijev, ki bi se ob zlomu evra lahko zgodili. Kolapsu skupne evropske valute bi najverjetneje sledil plaz odpuščanj in ogromna brezposelnost, prav te razmere pa so idealne za izbruh neredov in revolucije. Da jih ne bi kriza ujela nepripravljene, se je britanska diplomacija odločila pripraviti načrt reševanja in pomoči deset tisočem Britancem, ki živijo razseljeni po evrskih državah. Ključen je dostop do bančnih računov in dvig depozitov pri tujih bankah, obenem pa pripravljajo tudi načrt zagotavljanja kar se da velike varnosti v času najverjetnejše družbene destabilizacije.
Če vzamemo v precep, da bi bilo ogromno brezposelnih, je nemogoče zamisliti zlom evra ne da bi mu sledila družbena vrenja, ki bodo zlom nedvomno spremljala.
Kot poudarja Daily Telegraph, je grški scenarij pouličnih protestov neposredna posledica finančnega zloma države, tovrstni scenariji pa so več kot le možni tudi v drugih državah evro območja. Bistveni element, ki ni najugodnejši za države, ki so evro sporazumno sprejele, je dejstvo, da ni predvidenih mehanizmov, kako bi lahko kakšna država zapustila območje evra, tako je zelo verjetno, da bi odhod ene izmed članice povzročil kaos pri vseh državah članicah.
Britanski analitiki so pri tem še posebno pozorni na stanje v Italiji, saj sta že nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicholas Sarkozy poudarila, da bi bil "zlom Italije obenem tudi zlom evra“. Poleg zunanjega ministrstva se je v akcijo vključilo tudi britansko finančno ministrstvo, ki je svoje direktive poslalo britanskim bankam.
Po mnenju britanskih analitikov je bila ideja skupne evropske valute v samem bistvu obsojena na propad, dvomijo pa, da bi z zlomom evrskega območja nastalo 17 novih finančnih valut. (Foto: Reuters)
Čas krize kot čas priložnosti
Britanija, ki se je kljub naporom Tonyja Blaira, Lorda Mandelsona, Keny Clarka in Nicka Clegga odrekla včlanitvi v evrsko skupino, bi v primeru zloma evra doživela ekonomski zlom, saj znaša britansko trgovanje z Evropo kar polovico vsega britanskega izvoza, britanski BDP pa bi ob tem padel za štiri odstotke.
Zlom evra bi pomenil zlom Evrope, posledice popolnega gospodarskega kolapsa pa bi lahko odprle nove možnosti. (Foto: Reuters)
Banke so že zmanjšale vlaganja v gospodarstva, kot je grško, a vsesplošna panika ter zamrznjen kreditni trg grozijo finančno stabilnost in zmožnost poleg Grčije še Španiji, Italiji in celo Franciji. Tudi če bi do zloma evra prišlo, pa ni verjeti, da bi se razcepil v 17 novih valut. Avstrija, Danska in države severa Evrope so tesno vpete v kolesje nemške ekonomije, da analitiki domnevajo, da bi se lahko tam rodila nova skupna valuta, blok "Velike Nemčije“ pa bi zaradi svoje gospodarske rasti in razvoja stremel k temu, da se trgovanje sprosti, kakor hitro je to mogoče.
Po pisanju Daily Telegrapha pa predstavljajo ekonomske krize vedno polje novih možnosti, tako se pogledi gospodarstvenikov usmerjajo onkraj meja Evrope ter iščejo rešitev za gospodarstvo v deželah, kot je Indija. Britanija bi po zlomu evra potrebovala sicer nekaj časa za okrevanje, a bi lahko, ker bi bile vezi z Evropo oslabljene, svoj napredek iskala v širnem svetu, še dodaja Daily Telegraph.
Public enemy: Konec je. Slovenija je bankrotirala!
|
|
|
Minuli teden, ko je zahtevani donos slovenske desetletne državne obveznice na mednarodnih trgih presegel magičnih sedem odstotkov, je predsednik vlade Borut Pahor na predvolilnem srečanju SD v Novem mestu dejal, da je njegova vlada delo dobro opravila in našo državo uspešno peljala skozi ekonomsko krizo.
Vprašamo se lahko, kaj se dogaja s človekom, ki mu finančni trgi sporočajo, da vodi ekonomsko bankrotirano državo, hkrati pa se hvali, da je državo uspešno pripeljal skozi krizo.
Več na:http://www.finance.si/330496/Public-enemy-Konec-je.-Slovenija-je-bankrotirala?src=pj181111
Poročilu evropske komisije o alarmantnih razmerah v naših javnih financah je sledil petkov skokovit skok zahtevane donosnosti slovenske desetletne državne obveznice, ki je prebil mejo sedmih odstotkov in našo državo uvrstil ob bok ekonomsko bankrotiranih držav iz skupine PIIGS (Portugalska, Irska, Italija, Grčija, Španija).
Podatki iz grafa o gibanju zahtevane donosnosti za desetletne državne obveznice Grčije, Irske, Portugalske in Slovenije sporočajo, da so prve tri države ekonomsko bankrotirale in zaprosile za denarno pomoč ustanove EU pri zahtevani donosnosti nad ravnijo okoli 7,5 odstotka, ki se mu je minuli teden povsem približala tudi slovenska desetletna obveznica (glej graf Zahtevani donos desetletnih državnih obveznic).
 |
Pahor in Gaspari iščeta grešne kozle
V zadnjih dneh je večina medijev brez minimalne kritične distance kot papige ponavljala besede premiera Pahorja in gospodarskega ministra Gasparija, da je zahtevani donos slovenske državne obveznice močno poskočil, ker je naša država izgubila zaupanje mednarodnih finančnih trgov.
Pri tem si mediji ne postavijo preprostega vprašanja, kdo je odgovoren za vodenje slovenske države. Kdo drug kot vlada s Pahorjem na čelu! S tistim Pahorjem, ki mu je po javnomnenjskih anketah zaupanje javnosti strmoglavo padalo od začetka leta 2009. Taistemu Pahorju je po treh letih njegova vladajoča koalicija razpadla, sam pa je očitno mislil z manjšinsko vlado vladati do konca sveta.
Potem ko je letos jeseni tudi formalno dobil nezaupnico v parlamentu, je začel skupaj z Gasparijem vse po vrsti obtoževati, da so krivi za zdajšnje razmere v javnih financah, ker ne podpirajo njegove manjšinske vlade, ki v javnosti že tako ali tako dolgo nima nobene podpore.
Nezaupanje v Pahorjevo politiko
|
Preberite tudi:
|
Konec je
Analiza razlogov, ki jih bonitetni agenciji Moody's in Fitch navajata za septembrsko znižanje bonitetnih ocen Slovenije, pokaže, da je ravno Pahorjevo vladanje ključni razlog za upad zaupanja v fiskalno stabilnost Slovenije in jesensko strmo zviševanje cene naših državnih obveznic.
Ekonomski bankrot se je najprej kazal v dejstvu, da je državo zgolj v pičlih treh letih zadolžil za osem milijard evrov, ob izteku Pahorjevega mandata pa so mednarodni finančni trgi njegovi vladi izrekli nezaupnico s silovitim dvigom zahtevane donosnosti slovenske obveznice in nas s tem postavili ob bok ekonomsko bankrotiranim državam skupine PIIGS.
Za slovo: vlada nas zadolžuje še za milijardo
|
|
Vlada je včeraj potrdila spremembo programa financiranja državnega proračuna, za december je predvidela zadolžitev z 18-mesečnimi zakladnimi menicami v vrednosti do milijarde evrov.
 Foto: Aleš Beno
|
|
Finančni minister Franc Križanič je sklenil, da državo prek zakladnih menic zadolži še za milijardo. S tem bo letošnja zadolžitev države prebila mejo štirih milijard evrov.
|
Razlog za dodatno zadolžitev so po pojasnilih vlade in pristojnega finančnega ministrstva , ki ga vodi Franc Križanič, še vedno trajajoče zaostrene tržne razmere na finančnih trgih in dolžniška kriza evrskega območja. »Sveži« denar bo vlada namenila servisiranju starega državnega dolga v prihodnjem letu. »Tako se zmanjšuje tveganje refinanciranja glavnic državnega dolga, ki zapadejo v začetku leta 2012,« pravijo na vladi.
Letos se je država z izdajo dveh obveznic že zadolžila za skupno tri milijarde evrov, s trimesečnimi zakladnimi menicami pa še za 28 milijonov evrov. Z novo zadolžitvijo bo skupna zadolžitev države v letu 2011 prebila štiri milijarde evrov. Delež dolga državnega proračuna bo po tej zadolžitvi znašal 42,5 odstotka BDP.
Grahek: Gre za nenavadno potezo
»Na prvi pogled se zdi ta poteza precej nenavadna. Trg si to lahko razlaga, kot da država ni pripravljena izdajati papirjev z daljšo ročnostjo. Ali pa še huje, da država tega niti ni sposobna. Država mora predvsem pojasniti, zakaj to izdaja. Ne vem tudi, kje bodo dobili denar. Doma težko, lažje v tujini, toda vprašanje, za kakšno ceno,« je odločitev vlade komentiral Andraž Grahek iz KD Skladov .
Lovše za, AUKN neodločen
Ker je zahtevana donosnost na slovenske desetletne obveznice prebila sedem odstotkov, se krepijo pozivi, naj družbe v državni lasti začnejo kupovati državne obveznice. Tomaž Lovše, Diners : »Žigi Čebulju, sekretarju finančnega ministra Križaniča, sem pred dnevi predlagal, naj zakladnica in banke v državni lasti začnejo kupovati državne papirje. Začeti bi morali kupovati takoj, ko je zahtevana donosnost presegla šest odstotkov. Pri dolgu je zelo pomemben demonstrativni učinek.«
Ker agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) upravlja največje vlagatelje v državne papirje, smo jo vprašali, kaj bo ukrenila, ali naj družbe kupujejo državne obveznice. »Navedeno vprašanje se nanaša na poslovna vprašanja, ki so v pristojnosti posameznih uprav in nadzornih svetov,« pravijo na AUKN, ki je navodilo za obvladovanje tveganj - tudi obrestnih - izdal že pred časom|
5.11.11 12:45
|
Dolžniške težave bodo še veliko let zaposlovale Evropo, je prepričana nemška kanclerka Angela Merkel. "Gotovo bo trajalo desetletje, da bomo spet v boljšem položaju," je opozorila v redni tedenski poslanici državljanom. Pot do izboljšanja razmer bo po njenih besedah težavna.
Glede na to, da so članice območja evra desetletja kopičile dolgove, dolžniških težav ni moč odpraviti "v enem zamahu", je prepričana kanclerka. Pri tem je opozorila, da bo pot do izboljšanja razmer težavna, treba pa se je bo lotiti korak za korakom.
Nujna v ustavo zapisana omejitev zadolževanja
Merklova je izpostavila nujnost, da vse članice območja evra v nacionalnih zakonodajah ali ustavah omejijo zadolževanje, kot je to storila Nemčija. "Vsakdo v Evropi si mora prizadevati za to in izpolniti vse svoje naloge," opozarja.
Na vprašanje o vplivu težav v območju evra na nemško gospodarstvo je odgovorila, da še naprej velja pravilo: "Če ne gre dobro Evropi, ne bo šlo dobro niti Nemčiji." Zato je treba po njenih besedah vložiti vse napore v to, da se razmere v območju evra uredijo.
Besede nemške kanclerke sledijo burnemu tednu, ki ga je zaznamovalo dogajanje v Grčiji, povezano z napovedjo referenduma o dogovoru evropskih voditeljev za celovito rešitev za dolžniške težave območja evra.
BREZ PANIKE PROSIM!
Cene delnic, zlata in srebra so doživele trenutni padec. In sicer zaradi odločitve FED (Ameriške centralne banke), da odkupi za 400.000.000.000,00 USD obveznic. S tem so samo preložili bankrot ZDA za enih par mesecev kasneje. Če propade ameriški dolar propade tudi Evro. Zakaj? Ker je Ameriška centralna banka solastnik ECB in ima vedno večji vpliv na Evropo.
Svetovni politiki in centralni bankirji so v paniki. Ker ne vedo kaj se dogaja. Magična moč preprostega denarja izginja (s tem mislijo papirnati denar). In ker drugega denarja ne poznajo bodo v prihodnjih mesecih preplavili ZDA in Evropo z dodatnimi krediti. Problemi v Evropi so ugodni za ZDA, ker so krediti pogojeni s tem, da svet sprejme dolar. Dolar še je vedno v povpraševanju, ker še ima neko vrednost.
Evro je v težavah, zato, ker ni rezervna svetovna valuta. Dolar pa je. Ameriški FED s tem drži vse v rokah, ampak bo tega konec že to leto ali pa najkasneje konec 2012.
Banke v Ameriki so že večinoma propadle. Tiste najpomembnejše bodo združili in jih ohranili kak dolgo jih bodo lahko. Problem je v tem, da denar od FED-a (ameriški USD)več ne bo imel nobene vrednosti. Nikomur več ne bo nič pomenil: posameznikom, državam, podjetjem, nikomur. In ko se bo to zgodilo bo propadel tudi evro. Kar bo povzročilo hiperinflacijo, socialne nemire in po možnosti tudi vojno.
Kaj vse to pomeni je, da se morate "znebit" denarja, ki ni krit z zlatom in si priskrbet zlato in srebro.