Novice iz sveta financ JUNIJ
Finančni guru Soros meni, da je zgodba evra končana!
Vse več strokovnjakov napoveduje, da bo evropska denarna unija razpadla. Politiki, ekonomisti in finančniki iščejo rešitve in pripravljajo različne scenarije, a finančni guru George Soros meni, da je vse le izgubljanje časa.
Ko o usodi denarnih valut spregovori George Soros, poslušajo vsi. (Foto: Reuters)
Ko o usodi denarnih valut spregovori finančni guru in filantrop George Soros prisluhnejo vsi. Nihče namreč ne more spregledati dejstva, da je na Madžarskem rojeni finančnik svoje bogastvo ustvaril prav s tem, da je leta 1992 pravilno napovedal kolaps angleškega funta.
In po njegovem je usoda evra bolj ali manj zapečatena: "Smo na robu ekonomskega propada, ki se bo recimo začel v Grčiji. A se bo z lahkoto razširil tudi drugam. Evropski finančni sistem je namreč zelo ranljiv."
Kot je poročal Bloomberg, pa je tudi izjavil, da naj bi bilo neizogibno, da se bodo iz evropske monetarne unije morala izločiti šibkejša gospodarstva. Dejal je: "Mislim, da se nas večina strinja, da se kriza vrti okoli evra. In krize še ni konec. Kriza se razvija. Institucije s svojimi ukrepi le kupujejo čas, pa vendar se je treba zavedati, da čas v resnici dela proti njim."
Navedene besede se seveda nanašajo na evropske ukrepe za reševanje Grčije pred bankrotom.
Država letos vsak dan pridela 5,77 milijona primanjkljaja
Maja se je primanjkljaj državne blagajne povečal za novih 199 milijonov evrov; skupno je proračun po prvih petih mesecih imel že 872 milijonov evrov primanjkljaja. Ob 536 milijonih evrov večjih medletnih prihodkih se je primanjkljaj zmanjšal le za 366 milijonov. Država letos vsak dan pridela 5,77 milijona evrov primanjkljaja. Varčevanje?
 |
Maja je imel proračun 679 milijonov evrov prihodkov, kar je najmanj po "kratkem" februarju (572 milijonov) in kar za petino več kot maja lani (565 milijonov). V teh 679 milijonih je bilo za 589 milijonov davčnih prihodkov. Ključnih davkov, to je davkov na blago in storitve (DDV, trošarine), je bilo maja za 421 milijonov evrov, kar je 14 odstotkov več kot maja lani in 13 odstotkov več kot aprila. Skupno je bilo v prvih petih mesecih letos pobranih 1,95 milijarde evrov davkov na blago in storitve, kar pomeni 7,5-odstotno medletno rast. Dohodnine in davkov na dohodke podjetij - to je drugi najpomembnejši davčni priliv - se je maja nabralo za 151 milijonov evrov, kar je petino več kot maja lani, a hkrati precej manj kot aprila, ko država pobere večino letnih poračunov (208 milijonov).
Prihodki rastejo bolj kot upada primanjkljaj
Skupno je imel državni proračun v prvih petih mesecih letos 3,27 milijarde evrov prihodkov, kar je za 537 milijonov evrov (ali 23 odstotkov) več kot v istem času lani - a se je v istem obdobju proračunski primanjkljaj zmanjšal "le" za 366 milijonov (ali 30 odstotkov), na 872 milijonov evrov. Primanjkljaj je zadnji dan maja tako dosegal že 51,7 odstotka letos predvidenega primanjkljaja (1,69 milijarde evrov). Za koliko, če sploh, se bo načrtovani primanjkljaj zmanjšal z rebalansom proračuna, ki ga ministrstva še usklajujejo, ni znano.
Stroški rastejo naprej
Po napovedih bo rebalans zmanjšal zdaj načrtovane odhodke za 455 milijonov, z 10,017 na 9,561 milijarde evrov. Maja je bilo odhodkov za 878 milijonov evrov, kar je za pol odstotka več kot maja lani. V prvih petih mesecih so odhodki skupaj znašali 4,14 milijarde evrov, kar pomeni 43 odstotkov vseh z rebalansom predvidenih odhodkov. Tudi v prvih petih mesecih lani je bilo realiziranih 43 odstotkov vseh lanskih odhodkov, kar potrjuje napihnjenost veljavnega proračuna.
Največ, 611 milijonov evrov, je bilo maja tekočih transferjev, kar je največ letos. Na medletni ravni pa so se povečali za 2,5 odstotka. Skupno smo za tekoče transferje (javni zavodi, občine in posamezniki) v petih mesecih namenili 2,47 milijarde evrov, kar je 4,6 odstotka več kot v istem obdobju lani.
Tekoči odhodki proračuna (plače in prispevki uradnikov, materialni stroški, obresti) so prejšnji mesec znašali 188 milijonov evrov in so pet odstotkov manjši kot maja lani - a tako majhni so zaradi tega, ker maja skoraj ni bilo stroškov obresti. Če ne upoštevamo stroškov obresti, se je maja za plače, prispevke ter blago in storitve porabilo skoraj devet odstotkov več kot aprila (več iz grafa) ali, povedano še drugače, za te stroške je šlo letos povprečno mesečno 6,4 milijona evrov več kot v istem času lani. Skupno so po petih mesecih tekoči stroški že dosegli 1,28 milijarde evrov, kar je 4,3 odstotka več kot v istem času lani. Kljub zamrznitvi porabe pri plačah in materialnih stroških (nenujna poraba je zamrznjena že od začetka junija) pa se bodo tekoči stroški višali zaradi obresti; v prvih petih mesecih se je država na novo zadolžila za 3,02 milijarde evrov.
Investicijski stroški in transferji so prejšnji mesec skupno znašali 51 milijonov evrov, kar pomeni 17-odstotno medletno rast. V prvih petih mesecih pa je država za investicije namenila 209 milijonov evrov, kar je 3,5 odstotka več kot v istem obdobju lani. A ravno to skupino odhodkov naj bi najbolj oklestil rebalansiran proračun.
Dow Jones prvič po marcu pod 12 tisoč točkami
Ljubljana - MMC RTV SLO/Reuters/STA
Kitajski izvoz v ZDA in na trge Evropske unije je maja dosegel najnižjo raven po koncu leta 2009, kar je še dokaz več, da se svetovno gospodarstvo ohlaja.
Znakov, da okrevanju pohaja sapa, je vedno več, kar priznava tudi Ameriška centralna banka, ki pa za zdaj ne ponuja posebne rešitve. Z junijem se izteče drugi krog kvantitativnega sproščanja (QE2), Fed pa za zdaj ne obljublja podobne akcije, ampak le nadaljevanje politike ničelne obrestne mere. V spletni anketi uglednega Economista je 61 odstotkov sodelujočih menilo, da ZDA ne potrebujejo novega kroga kvantitativnega sproščanja, in le 39 odstotkov, da je takšna akcija centralne banke potrebna.
Nasdaq že nižje kot na začetku leta
Delniški trgi od konca aprila, ko so bili na večletnem vrhu, vztrajno padajo, medtem ko cene obveznic naraščajo. Newyorški Dow Jones se je v petek znižal za 1,42 odstotka in prvič po marcu padel pod vrednost 12 tisoč točk. Bančne delnice so bile na začetku dneva v krepkem minusu, saj finančna podjetja čakajo novi stresni testi, ki bodo pokazali, ali imajo banke dovolj kapitala za morebitno novo zaostrovanje gospodarskih razmer. V zadnjem tednu je Dow izgubil 1,6 odstotka in je le še 3,2 odstotka višje kot na začetku leta. Tehnološki indeks Nasdaq je v petek pogledal pod vrednost, pri kateri je začel leto 2011.