• Domov
    • E-pisarna
  • Ponudba
    • Zlato
    • Srebro
    • Koloidno srebro
  • Cenik
  • Novice
  • Kontakt
    • Spletno popraševanje

Datum novic

  • 2012
    • Januar
    • Februar
    • Marec
    • April
    • Maj
  • 2011
    • Junij
    • Julij
    • Avgust
    • September
    • Oktober
    • November
    • December

Novice iz sveta financ December

13.12. "Kitajska močno povečuje uvoz zlata", Lawrence Williams

Kitajska je ponovno presegla vse dosedanje nakupe zlata. V mesecu oktobru je tako postavila nov rekord v uvozu zlata, saj ga je povečala za 50% v primerjavi z mesecem septembrom. V letošnjem letu (prvih 10- ih mesecih) pa je kar 3x povečala uvoz zlata v primerjavi z lanskim letom v enakem obdobju.

Vir: Mineweb


13.12. "Začetek konca fiat valut, priložnost za nakup zlata", John Browne

V prešnjem tednu so se sestali člani G-20, vendar se niso dogovorili ničesar glede povečanja sklada za reševanje držav v evroobmočju. Takšna odločitev prav gotovo vpliva na dolgoročno likvidnost držav, posledice dogovorov pa so se poznale tudi na trgih, ki naj bi po avtorjevih besedah najbolj vplivali na destabilizacijo skupne valute. Nekateri so mnenja, da je to dobro za dolar, za zlato pa slabo. Avtor pravi, da bo zlato odigralo zelo pomembno vlogo v svetu. Med drugim navaja štiri faze, ki se bodo pojavile eda za drugo:
- visoka svetovna zadolženost
- bančna kriza (posledično recesija v Evropi, ki lahko pripelje do globoke depresije)
- reševanje Evra (posledična rast vrednosti dolarja in kratkoročen padec vrednosti zlata)
- panika ljudi, ki bodo spoznali, da je dolar tik pred zlomom (posledično "panični" beg v zlato)

Vir: 24h Gold

Skupnih obveznic zaenkrat ne bo

Kaj prinaša fiskalni pakt?

Bruselj - Fiskalni pakt, ki so ga potrdili evropski voditelji, bo med drugim terjal uravnotežene proračune, kar pomeni, da letni strukturni primanjkljaj ne bo smel preseči 0,5 odstotka BDP.

Predvideva tudi bolj avtomatično ukrepanje v primeru kršitev fiskalnih pravil. Skupnega zadolževanja članic območja evra pa zaenkrat ne predvideva.

Fiskalni pakt zaradi nesprejemljivih zahtev Velike Britanije ne bo zaživel skozi spremembe pogodbe EU, temveč kot meddržavni sporazum 17 članic območja evra, ki pa bo odprt za vse članice EU.

Sporazum naj bi pogodbenice podpisale najpozneje marca prihodnje leto. Postopek njegove priprave pa se bo začel zelo hitro. Ker ne gre za spremembe pogodbe EU, bodo ratifikacijski postopki bistveno hitrejši.

Možnost priključitve sporazumu so nakazale Švedska, Danska, Poljska, Češka, Madžarska, Litva, Latvija, Romunija in Bolgarija, vendar pa se bodo morale Danska, Švedska in Madžarska posvetovati z nacionalnimi parlamenti. Osamljena članica, ki zagotovo ostaja zunaj sporazuma, je Velika Britanija.

Pakt bo zavezoval območje evra, pravila, ki naj bi veljala v postopku približevanja ostalih članic evrskemu območju, pa še niso znana.

Fiskalno pravilo


Temelj pakta, katerega namen je vzpostaviti "unijo fiskalne stabilnosti", bo novo fiskalno pravilo, ki bo vsebovalo pet ključnih gradnikov:

- Proračuni članic evrskega območja naj bi bili po novem "uravnoteženi ali v presežku".

Načelo uravnoteženega proračuna pomeni, da strukturni primanjkljaj (to je primanjkljaj, ki ne upošteva učinkov gospodarskega cikla - torej močne konjunkture ali recesije) na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

- Fiskalno pravilo naj bi članice v pravne sisteme vnesle skozi ustave ali dokumente na enakovredni ravni, vsebovalo pa naj bi tudi samodejni mehanizem odprave presežnega primanjkljaja, ki naj bi ga opredelila vsaka članica posebej na podlagi priporočil Evropske komisije.

Voditelji ob tem "priznavajo pristojnost" Sodišča EU za preverjanje prenosa tega pravila v nacionalne pravne rede.

- Fiskalno pravilo predvideva tudi, da bodo države, ki so v uradnem postopku zaradi presežnega primanjkljaja, komisiji in Svetu, ki združuje članice EU, v potrditev predložile poseben program s podrobno navedenimi ukrepi in reformami za učinkovito in trajno odpravo čezmernih primanjkljajev. Izvajanje programa in spremljajočih proračunskih dokumentov bosta komisija in Svet spremljala.

- Pravilo predvideva še večjo preglednost nacionalnih načrtov izdaj državnih dolžniških papirjev, o katerih bodo morale članice predhodno poročati.

Poostren postopek čezmernega primankljaja


Fiskalni pakt naj bi poleg tega še dodatno zaostril nedavno sprejeta nova strožja pravila glede postopkov v primeru presežnega primanjkljaja:

Ko bo članica presegla primanjkljaj v višini treh odstotkov BDP, naj bi takoj sledile posledice, razen če temu ne bo nasprotovala večina članic območja evra. Enak mehanizem odločanja naj bi veljal tudi za ukrepe in sankcije, ki jih bo predlagala Evropska komisija.

Sprejem dodatne sekundarne zakonodaje


Izjava vrha območja evra vsebuje še zavezo po hitri obravnavi najnovejših predlogov Evropske komisije s konca novembra.

Evropska komisija bi lahko v skladu s predlogi od problematičnih držav zahtevala nov osnutek proračuna in podala mnenja, ki bi jih po potrebi predstavila v nacionalnem parlamentu, ter zahtevala bolj redno poročanje in dodatne informacije. Ob resnih primerih nespoštovanja pravil bi lahko terjala tudi spremembe proračunskih predlogov.

Zelo pomemben je predlog, da bi imela Evropska komisija pravico predlagati Svetu, naj določeni članici priporoči, da zaprosi za finančno pomoč.

Nadaljna fiskalna integracija (vsebina še nejasna)


Območje evra naj bi si prizadevalo tudi za nadaljnjo krepitev fiskalne integracije. Poročilo o tem bo za marčni vrh EU pripravil predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy v navezi s predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom in šefom evroskupine Jeanom-Claudom Junckerjem.

Iz tega dela besedila so voditelji glede na predhodne osnutke izločili omembo možnosti proučitve skupnega zadolževanja oziroma skupnih evrskih obveznic in večjih pristojnosti Evropske komisije pri nadzoru nad nacionalnimi proračuni, ki bi Bruslju omogočili celo predčasno odobravanje proračunskih predlogov.

Bolj usklajene ekonomske politike


Pakt dodatno predvideva okrepljeno sodelovanje med članicami na področjih, ki so ključna za normalno delovanje območja evra ob upoštevanju celovitosti notranjega trga EU. Za tem besedilom se skrivajo predlogi nemške kanclerke Angele Merkel in francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja glede sodelovanja na področju finančne regulacije, harmonizacije osnov pri davku na prihodek podjetij in morebiti celo uvedba davka na finančne transakcije.

To zelo skrbi Veliko Britanijo in največje evropsko finančno središče - londonski City.

Države se zavezujejo tudi k prizadevanjem v smeri skupne ekonomske politike z večjim usklajevanjem strukturnih reform. V ta namen se bodo vsaj dvakrat letno sestajali voditelji članic območja evra pod vodstvom stalnega predsednika.

Evropa dosegla pomemben korak k fiskalni uniji

Vrh EU je dosegel zgodovinski dogovor o paktu za krepitev fiskalne unije v evrskem območju. Zaradi Velike Britanije pakt ne bo zaživel skozi spremembe pogodbe EU, temveč skozi meddržavni sporazum.

Dogovor o fiskalnem paktu naj bi okrepil verodostojnost evra

Dogovor o fiskalnem paktu naj bi okrepil verodostojnost evra

Voditelji članic EU so dosegli dogovor o fiskalnem paktu za zaostritev proračunske discipline v območju evra, ki bo medvladni sporazum 17 članic območja evra in za zdaj še šestih držav brez evra.

Kaj storiti, da ob propadu evra ne boste ostali goli in bosi?

N.Š. / M.M. Vir Cekin.si
04.12.2011, 19:56

Čeprav Nemčija in Francija mrzlično iščeta rešitev, s katero bi se Evropa spopadla z dolžniško krizo, se pojavlja vse več vprašanj, kaj bi se zgodilo ob morebitnem propadu evra.

Angela Merkel in Nicolas Sarkozy - 4
Angela Merkel in Nicolas Sarkozy mrzlično iščeta rešitev, ki bi potegnila Evropo iz dolžniške krize. (Foto: Reuters)

Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy mrzlično iščeta rešitev, ki bi potegnila Evropo iz dolžniške krize. Merklova je v zadnjem govoru dejala, da bi morali ustanoviti nekakšno fiskalno unijo oziroma uvesti fiskalno integracijo vsaj v evropskih državah, ki imajo skupno valuto. Njene besede pa je negiral Sarkozy, ki je zavrnil možnost, da bi posamezne državne proračune urejali in potrjevali v Bruslju. Ob dolgotrajnem premlevanju rešitev za evroobmočje pa se pojavlja vse več govoric in strahu o morebitnem propadu evra.

Švicarska banka UBS je nedavno že pripravila zaskrbljujočo študijo o morebitnem propadu evra z naslovom 'Propad evra – posledice,' v kateri ugotavljajo, da pod trenutno strukturo in trenutnimi člani evro ne deluje. Po njihovem mnenju se mora ali spremeniti trenutna struktura evroobmočja ali pa trenutno članstvo v skupni evropski valuti. Ob trenutnih negotovih razmerah na evroobmočju in strahu pred morebitnim propadom evra ter celo bankrotu države, se vse več ljudi sprašuje, kaj se bo zgodilo z njihovimi prihranki oziroma posojili, če se evro sesuje. Pri slovenskih bankah in finančnih strokovnjakih smo preverili, kaj bi pomenil propad evra za varčevalce in posojilojemalce, v katerih valutah bi se trenutno najbolj splačalo varčevati in kako naj se zavarujemo pred propadom skupne valute?

Kaj bi konec evra pomenil za varčevalce in kaj za kreditojemalce?

''Bankrot države nima neposredne povezave s kreditom, ki je najet pri banki. Kreditojemalec bi tudi v tem primeru moral skladno z amortizacijskim načrtom poplačati kredit. V kontekstu propada evra je odgovor kompleksnejši,'' pravijo v NKBM in pojasnjujejo, da je Slovenija že dvakrat uspešno zamenjala valuto: ''Ocenjujemo pa, da bi vsekakor bilo, tako kot dvakrat poprej, poskrbljeno za nadzorovano in urejeno zamenjavo valute, v okviru katere bi bila zakonsko urejena tudi zamenjava obrestnih in valutnih klavzul v depozitnih in kreditnih poslih. V obeh navedenih zgodovinskih primerih je zamenjava potekala na način, ki je učinkovito preprečil špekulativna ravnanja in škodo varčevalcem in kreditojemalcem.''

Po mnenju upravitelja skladov pri KD Primoža Cencelja pa ni kreditojemalec tisti, ki bi zmagal v zamenjavi valut.

Kreditojemalec ni tisti, ki bi zmagal v zamenjavi valut, pravi Primož Cencelj iz KD Skladov. (Foto: iStockphoto)

Sprejeti tveganje varčevanja v evrih ali kateri drugi valuti

Zaradi negotovega evra nekateri varčevalci razmišljajo o varčevanju v kateri drugi svetovni valuti, ki bi bilo tudi bolj donosno kot varčevanje v evrih. Pri banki Unicredit pojasnjujejo, da vsako varčevanje v tuji valuti pomeni valutno tveganje: ''Čeprav varčevalec varčuje v valuti, ki ima višjo obrestno mero kot evro, zaradi izgube vrednosti tuje valute lahko poveča finančno izgubo. Najvarneje je, da se komitenti zadolžujejo in varčujejo v domači valuti, v kateri tudi prejemajo dohodke.'' Po njihovih besedah ima zdaj visoko obrestno mero avstralski dolar (pet odstotkov), ki pa je v zadnjem obdobju podvržen velikim valutnim nihanjem. Omenjajo tudi srbski dinar, pri katerem je obrestna mera več kot 10 odstotkov, vendar z vezavo v tej valuti poleg tečajnega tveganja varčevalci sprejemajo še veliko deželno tveganje.

''Pri varčevanju v tuji valuti je smiselno, da razmislimo predvsem o tečaju, po katerem bo izvedena zamenjava v domačo valuto, ko bomo želeli privarčevana sredstva uporabiti,'' opozarjajo pri NKBM. Po njihovem mnenju analiza donosnosti varčevanja v drugih valutah pomeni špekulacijo z nenapovedljivim izidom, ki ni odvisna le od obrestnih mer, ampak tudi od medvalutnih tečajnih razmerij, ki lahko končen rezultat zasukajo v katero koli smer. ''Volatilnost valutnih tečajev je posebej velika v negotovih razmerah,'' še opozarjajo.

Tečaj EURUSD v letu 2011

 

eurusd
(Foto: Yahoo.com)

Analitiki banke Unicredit napovedujejo, da naj bi se na primer razmerje med evrom in dolarjem od konca tega leta do tretjega četrtletja 2012 povečalo s predvidenih 1,46 na 1,52, razmerje med evrom in frankom pa v istem obdobju z 1,26 na 1,32. Velik vpliv na tečaj evra bosta imela razplet dolžniške krize v Evropi in rešitev težav v Grčiji, Italiji in Španiji. Če bo razplet pozitiven, pričakujejo krepitev evra tako glede na dolar kot tudi frank, ki je ta hip zaradi posegov švicarske centralne banke 'zaklenjen' na ravni 1,22. Glavni vpliv na gibanje obrestnih mer imata gospodarska rast in inflacija; medtem ko majhna gospodarska rast znižuje obrestne mere, jih inflacijske težnje potiskajo navzgor.

Najvišja obrestna mera je ta hip pri varčevanju v evrih, najnižja pa pri varčevanju v švicarskih frankih, ki je do šestih mesecev celo negativna. Opozarjajo pa še, da razlik v donosnosti nikakor ne morejo izmeriti vnaprej, saj je treba upoštevati še tečajno razliko, ki nastane na koncu vezave. Ta pa je lahko tudi do desetkrat večja, kot je na primer trenutna (v začetku oktobra) obrestna razlika med vezavo v evrih ali frankih, ki je približno 1,5-odstotne točke.

Tečaj EURCHF v letu 2011

(Foto: Yahoo.com)

 

Kaj so v tem trenutku varne naložbe?

Po besedah Primoža Cencelja iz KD Skladov so varne naložbe tiste, katere vrednost bistveno ne niha in meni, da bodo z njimi ohranili kupno moč. ''Tako bi izpostavil bančne depozite, državne menice, v končni fazi tudi zemlja. Je pa res, da v tem trenutku vlada v svetu precejšna negotovost, saj se sprašujemo že o trdnosti finančnega sistema, valut itd. Tako tudi »varne naložbe« niso za vsakega posameznika enake. Vsak investitor ima namreč drugačne želje, časovni okvir in cilje ter drugačno dojemanje tveganja. Pomembno je zato analizirati. Na podlagi analize vseh omenjenih parametrov ter celotnega portfelja se lahko oblikuje skupek priporočil in ciljno investira premoženje. Včasih je tudi na videz »divja naložba« lahko varna naložba. Če pa gledamo, kje se skriva največ donosa na enoto tveganja, bi to bile lahko naložbe v delnice, saj so na zgodovinsko izjemno nizkih nivojih in empirično dokazano dober inflacijski ščit. Seveda pa lahko pričakujemo večje nihanje,'' še pravi Cencelj.

Kako naj se zavarujemo pred morebitnim propadom evra?

Analitiki švicarske banke UBS so v svoji nedavni raziskavi o posledicah razpada evra zapisali, da je edini način, s katerim se lahko zavarujemo pred morebitnim propadom evra, da v svoji lasti nimamo nobenega premoženja v evrih. Ugotavljajo, da bo podaljševanje pogovorov o rešitvi evropske dožniške krize brez pravih odgovorov še naprej vnašalo negotovost na trge, kar lahko prepriča veliko Evropejcev, da svoje prihranke namenijo nakupu zlata in srebra kot hranilca vrednosti.

iztrebke poskušal spremeniti v zlato - 2
Ob dolgotrajnem iskanju rešitve evropske dolžniške krize bi se lahko veliko Evropejcev odločilo za nakup zlata, ugotavljajo analitiki USB. (Foto: Yahoo.com)

 

 

Soros: Smo pred zlomom finančnega trga


2.12.11 10:55
"Posledice zrušitve finančnega sistema bodo katastrofalne," je za Business Insider povedal znani madžarsko-ameriški poslovnež George Soros

Foto: Bloomberg

"Nahajamo se tik pred zlomom. Evropska unija pa mora z ukrepi ta zlom preprečiti," je še dodal Soros .

Kot je še povedal, je zagovornik radikalnih reform, mednarodna ekonomska neuravnoteženost pa lahko destabilizira svetovno gospodarstvo. "No, ni vse tako slabo. Dogajajo se tudi pozitivne stvari, kot je letošnja arabska pomlad," je še izjavil Soros za Business Insider.

 

© 2010 -  Vse pravice pridržane.  | Pogoji poslovanja |  Izdelava spletnih strani | Partnerji: Zacetek.si, optimizacija spletnih strani |

Designed by Pres Design.