Jure Ugovšek Karel Lipnik

Finance 160/2011 19.8.11 00:01

Novi val gospodarske krize - ta se analitikom po najnovejših dogodkih zdi vse bolj verjeten - bi izvozno usmerjeno Slovenijo zaradi težav trgovinskih partneric zabolel. Vse večja pa je tudi nevarnost razpada evrskega območja, ki bi slovenskim podjetjem prinesel večja tečajna tveganja, kupcem pa težave z inflacijo.

Verjetnost nove svetovne gospodarske krize in razpada ali zmanjšanja evrskega območja je po ocenah Economist Inteligence Unit (EIU) 40-odstotna. Pričakovano letošnjo svetovno gospodarsko rast je analitski oddelek revije Economist zmanjšal za pol odstotne točke, na 2,5 odstotka. Ustavitev je predvsem posledica precej pičlejše rasti razvitih držav. Razpad evrskega območja je najslabši mogoči črni scenarij, ki se lahko zgodi, če se prezadolžene države območja ne bodo resno lotile varčevalnih ukrepov.

Vpliv ohlajanja na Slovenijo

Predsednik uprave NKBM [KBMR 5,70 +1,23%] Matjaž Kovačič ne verjame v takšne črne scenarije in dvomi o novem valu gospodarske krize. »Gospodarska aktivnost v svetu po krizi je na stopnji, ki lahko zagotovi dolgoročno vzdržno gospodarsko rast. Če pa bi se kriza pojavila, bi Slovenija kot izvozno naravnano gospodarstvo precej čutila težave na tujih trgih. Razveseljuje, da smo v primerjavi z drugimi državami manj zadolženi, a nam to bolj malo pomaga, če ne bo ustrezne gospodarske aktivnosti,« pravi Kovačič.

Osredotočajte se na visoko dodano vrednost

 

Slovensko gospodarstvo mora konkurenčnost graditi na visoki dodani vrednosti, ne pa samo na nižjih stroških, kot na primer nižje plače, meni Branko Žibret, partner v svetovalnem podjetju AT Kearney . V času, ko analitiki opozarjajo na novi val ohlajanj, slovenskim podjetjem predlaga, naj ohranjajo izvoz v vodilna evropska gospodarstva - predvsem Nemčijo - ter povečajo sodelovanje z rastočimi gospodarstvi na osi jug-vzhod, kot so Kitajska, Indija in Brazilija.

Na državni ravni pa bi bilo po njegovih besedah treba prestrukturirati proračun. »Prevelik del je fiksiran, to je prevelika javna poraba, velik delež socialnih transferjev in visoki stroški financiranja, predvsem za zadolžitev iz devetdesetih let. Ta fiksni del bo treba kratkoročno zmanjšati in večji del prihodnjega zadolževanja, ki se mu ne bo mogoče izogniti, nameniti za prestrukturiranje gospodarstva,« dodaja Žibret.

Usoda evra v rokah Italije

Po mnenju EIU je usoda evrskega območja v rokah Italije. Če bo naša zahodna soseda morala zaprositi za finančno pomoč, kot so to storile Grčija, Irska in Portugalska, bo to ECB prisililo v korenito spremembo politike. EIU v tem primeru napoveduje dva mogoča scenarija: Razpad evrskega območja bi povzročil finančni zlom vseh šibkejših držav na njem. Njihove nove valute bi močno upadle, precej bi se podražilo zadolževanje v teh državah. Pretres bi doživel tudi bančni sistem po svetu, vrednost dolarja bi poletela ter ustavila krepitev ZDA in drugih držav, odvisnih od ZDA, tudi Kitajske.

Strah lahko prinese krizo

Analitiki EIU v novem poročilu opozarjajo tudi na nevarnost spiralnega poslabševanja razpoloženja, ki bi ustavila zaposlovanje in porabo prebivalcev ter s tem razvite države potisnila v novo recesijo. EIU ob tem razlaga, da bi se razvite države zaradi pičlega zasebnega povpraševanja znašle v recesiji, če bi se zmanjšale fiskalne stimulacije, grozi pa jim daljše obdobje stagnacije.

Ob tem bi se močno zmanjšala tudi gospodarska rast rastočih držav in upadla svetovna trgovina. Vendar pa so rastoče države manj zadolžene in bi se zato hitreje pobrale, kar bi še pospešilo prehod gospodarske moči od razvitih držav k rastočim.

Finančna stabilnost - gospodarski zastoj EU

Gospodarska rast evrskega območja naj bi letos dosegla 1,7 odstotka, kar je 0,3 odstotne točke manj od prejšnje napovedi. Prihodnje leto naj bi se evrsko območje okrepilo le za odstotek, napoveduje EIU. V obrazložitvi pojasnjuje, da bodo veliki izvozniki, predvsem pa Nemčija, prihodnje leto trpeli zaradi počasnejše rasti povpraševanja v ZDA in rastočih trgih.

Ob tem nekoliko prednosti daje Nemčiji (in Japonski), ki bo z izvozom v rastoče države ublažila poslabšanje na drugih trgih. Poleg tega države evrskega območja zaostrujejo varčevalne ukrepe za čimprejšnje zmanjšanje prevelikega javnega dolga. Zategovanje pasu bodo bolj občutile obrobne države območja - Grčija, Portugalska, Irska, Španija, Italija-, vendar pa bodo tudi druge države, na primer Francija, poskušale hitreje zmanjšati dolg.

ZDA čaka z varčevanjem

Letošnja gospodarska rast ZDA bo predvidoma 1,7 odstotka, kar je 0,7 odstotne točke manj od prejšnje napovedi. Ob tem pa je treba opozoriti, da je znižanje napovedi predvsem posledica prvega polletja, ko je gospodarska rast ZDA skoraj zastala. Napoved za drugo polletje se tako ni precej spremenila. ZDA so že prej v drugem polletju napovedovali le pičlo gospodarsko rast.

Ta bo leta 2012 predvidoma dosegla dva odstotka, kar je pol odstotne točke manj od dozdajšnjih napovedi. Razmeroma lepa gospodarska rast bo predvsem posledica volilnega leta, zaradi katerega bodo ZDA preložile izvajanje sicer nujno potrebnih varčevalnih ukrepov. Domača poraba v ZDA po mnenju EIU še nekaj let ne bo dovolj močna, da bi zagotavljala vzdržno gospodarsko rast

---

'Marx je imel prav'

Vpliven ameriški ekonomist Nouriel Roubini je v pogovoru za The Wall Street Journal dejal, da se globalni recesiji pravzaprav ni mogoče več izogniti in da bo v naslednjih dveh do treh mesecih jasno, v katero smer bo šlo gospodarstvo. Preprečitev nove recesije je ''misija nemogoče'', tako trdi eden osrednjih ameriških strokovnjakov za gospodarstvo Roubini.

Sam ima svoje premoženje v gotovini. ''Trenutno ni pravi čas za tvegane naložbe,'' pravi in dodaja, da sta ameriška finančna nestabilnost in kriza v evroobmočju preveč pretresli trge, da bi se kazalo igrati s tveganimi naložbami.

Ob tem opozarja na samodestruktivnost podjetij, ki svoje težave rešujejo z nižanjem stroškov dela, torej odpuščanji in nižanjem plač.

''Podjetja ne počnejo ničesar, pravzaprav sploh ne pomagajo. Zaradi tveganj so bolj živčna. Trdijo, da znižujejo stroške, ker imajo odvečne kapacitete, in da ne zaposlujejo delavcev, ker ni dovolj velikega končnega povpraševanja. Vendar gre za paradoks, za kavelj 22. Če ne zaposluješ ljudi, ti nimajo dovolj zaslužka, kar pomeni da ni dovolj kupne moči, ni dovolj porabe in ni dovolj končnega povpraševanja,'' je v videointervjuju dejal Roubini.

Pravi, da so se razmere v zadnjih dveh, treh letih še dodatno poslabšale, ker je nastala velika prerazporeditev dohodka z dela na kapital, s plač na dobičke. Dohodkovna neenakost se je povečala. ''Prerazporeditev dohodka in bogastva tako še poslabšuje problem nezadostnega agregatnega povpraševanja,'' je dejal.

''Karl Marx je imel prav. Na neki točki bo kapitalizem uničil samega sebe. Ne morete kar prelagati dohodka iz dela na kapital, če nimate odvečnih kapacitet in pomanjkanja agregatnega povpraševanja. In to se je zgodilo,'' je še povedal.

''Mislili smo, da trgi delujejo. Ampak ne delujejo,'' še trdi. Ob tem pojasnjuje, da gre pri kapitalizmu za samouničujoč proces, ker podjetja sicer lahko nižajo in nižajo stroške dela, vendar so ti stroški dohodek od nekoga drugega in s tem gibalo porabe.

Roubini je sicer eden redkih ekonomistov, ki so pravilno predvideli nastop finančne krize leta 2008, po zavidljivi karieri ekonomskega analitika v mednarodnih institucijah je nato postal višji svetovalec ameriškega finančnega ministra Timothyja Geithnerja. V zadnjem času je eden bolj izpostavljenih ekonomistov, ki javno razpravljajo o gospodarstvu.

 

---

Prihajajo 'še bolj nevarni časi'

Predsednik Svetovne banke Robert Zoellick je v intervjuju za avstralski časnik Weekend Australian danes opozoril pred "novimi in še bolj nevarnimi" časi v svetovnem gospodarstvu, ki bodo v času, ko je Evropo prizadela dolžniška kriza, omogočali le malo manevrskega prostora v najbolj razvitih državah.

Po navedbah Zoellicka so dolžniške težave v evroobmočju bolj zaskrbljujoče kot "srednje- in dolgoročni" problemi, s katerimi so se soočile ZDA. "Nahajamo se v zgodnjih trenutkih nove in drugačne nevihte, ne gre za enako situacijo kot leta 2008," je dejal Zoellick.

"V zadnjih nekaj tednih se je svet iz obdobja razburkanega zelo hitrega okrevanja, med katerim so se odpirali novi trgi, nekatera gospodarstva, kot je Avstralija, pa so imela ugodno rast, premaknil v novo in nevarnejšo fazo," je pojasnil Zoellick.

Zoellick meni, da bi se struktura evroobmočja "lahko izkazala za najpomembnejši" izziv, s katerim se trenutno sooča svetovno gospodarstvo. Za Španijo in Italijo je še nekaj upanja, zaradi dolga prizadeti Grčija in Portugalska pa sta nezmožni devalvacije. Dosedanje ukrepanje EU po Zoellickovih besedah ni prineslo zadovoljivih učinkov.

Zoellick je tudi pozval britanskega premierja Davida Camerona, naj ga nedavni nasilni izgredi na ulicah večjih britanskih mest ne odvrnejo od varčevalnih ukrepov, ki so sicer najostrejši v zadnjih desetletjih. Poudaril je, da so tovrstni ukrepi "resnično potrebni".

Investitorji se sedaj tudi sprašujejo, če največji gospodarstvi v evroobmočju, Nemčija in Francija, lahko nadaljujeta z jamčenjem za dolgove drugih držav, ne da bi ob tem izgubile svoje visoke bonitetne ocene in same postale žrtve krize.
Zoellick pravi, da se moč, vpliv in teža z zelo veliko hitrostjo prenašajo v države v razvoju na čelu s Kitajsko, ki pa jo je opisal kot "zadržano" v globalnem sistemu.

Po Zoellickovih besedah se Peking trenutno sooča z veliko pomembnimi notranjimi vprašanji, kot je zagotavljanje okolju prijazne industrije, reforma finančnega sistema ter ravnovesje med podjetji v državni lasti in zasebnimi podjetji.

---

'Najhujša kriza od 2. svetovne vojne naprej'

---

ZDA so se izognile bankrotu

Ameriški predsednik Barack Obama in predstavniki kongresa so v nedeljo po njihovem času dosegli dogovor o zakonodajnem paketu, ki bo povečal zvezni dolg, hkrati pa omejil porabo in zagotovil nadaljnjo znižanje primanjkljaja.

Obama je povedal, da sicer še niso vsega dokončali, vendar pa je optimistično izjavil, da bo dogovor končal krizo, ki jo je Washington vsilil preostali Ameriki. Dogovor sicer pomeni zmago za republikance in poraz za demokrate, ki jim za uravnoteženje proračuna ni uspelo doseči odprave davčnih olajšav za premožne in naftna podjetja.

Obama je prav tako privolil v predlog predsednika predstavniškega doma kongresa republikanca Johna Boehnerja, da se meja javnega dolga poviša v dveh etapah. Uvodoma za okrog 1000 milijard dolarjev, za kolikor so našli tudi prihrankov v zveznem proračunu v naslednjih desetih letih.

ZDA so dovoljeno mejo javnega dolga v višini 14.300 milijard dolarjev presegle maja, jutri pa bi vlada postala nezmožna plačati vse svoje obveznosti. S tem bi se tudi znižal njen najvišji možni rating AAA, kar bi podražilo posojanje in povzročilo izgubo zaupanja in pretrese v svetovnem gospodarstvu.

Oba domova kongresa morata sedaj dogovor potrditi, Obama pa ga mora podpisati do polnoči v torek po vzhodnoameriškem času oziroma do 6. ure zjutraj v sredo po srednjeevropskem času. Okvirni dogovor so potrdili tudi vodja senatne večine demokrat Harry Reid iz Nevade, vodja senatne manjšine republikanec Mitch McConnell iz Kentuckyja kot tudi Boehner.

Po uvodnem zvišanju meje javnega dolga in potrditvi proračunskih krčenj v višini 1000 milijard dolarjev bo kongres ustanovil poseben odbor, ki bo poiskal še dodatno krčenje proračunske porabe, prav tako v naslednjih desetih letih. Sem spadajo davčna reforma in zmanjšanje porabe tudi za pokojnine in zdravstveno varstvo upokojencev, kakor tudi za obrambo. Odbor mora podati priporočila do 24. novembra letos.

Če kongres ne bo potrdil priporočil odbora, bodo stopila v veljavo avtomatična krčenja proračunske porabe, o čemer se morajo še dogovoriti. Kongres bo moral čez nekaj mesecev ponovno povišati mejo javnega dolga in lahko to zavrne, vendar pa lahko potem predsednik Obama na to zavrnitev da veto. S tem bodo lahko republikanci pred volitvami ponovno trdili, da je Obama odgovoren za veliko porabo in proračunski primanjkljaj.

Sporazum prav tako predvideva glasovanje o ustavnem amandmaju za uravnotežen proračun, vendar uspeh ali neuspeh tega ne bo vezan na povišanje meje javnega dolga. Z dogovorom niso povsem zadovoljni ne republikanci ne demokrati, čeprav je jasno, da gre za zmago republikancev, ki so kot stranka opozicije dosegli največ, kar je bilo možno. Obami in demokratom je ostala tolažba, da ZDA ne bodo bankrotirale pod njihovim nadzorom.

Liberalni demokrat iz Arizone Raul Grijalva je dejal, da so s tem dogovorom izdali preživetje ljudi za glasove nekaj nepomirljivih desničarskih skrajnežev, zato ga v predstavniškem domu ne bo podprl. Voditeljica demokratov v omenjenem domu Nancy Pelosi je izrazila dvom v demokratsko podporo.

Vendar ta ni pomembna, če bodo predlog podprli republikanci. Obama je skušal poraz ublažiti s trditvijo, da bo še vedno vztrajal pri odpravi davčnih olajšav za premožne in naftna podjetja in skušal to spraviti v priporočila odbora.

 

---

---

---